Papež Frančišek ponavlja svoje nesmisle iz Abu Dabija

"Bog je eden," je Frančišek pridigal med obiskom zapora v Veroni 18. maja: "Naše kulture so nas naučile, da ga imenujemo z enim in drugim imenom ter ga iščemo na različne načine, vendar je za vse nas isti Oče. On je eden."

Frančišek se moti. Božjega imena niso razkrile "kulture", ampak Bog sam s svojim razodetjem Mojzesu (2 Mz 3) in še popolneje v svojem Sinu, Jezusu Kristusu.

Teorija o "iskanju Boga na različne načine" je v nasprotju s tem, kar pravi Jezus Kristus: "Jaz sem pot in resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu, razen po meni" (Jn 14,6).

Frančišek je razglasil tudi naslednjo banalnost: "Vse religije, vse kulture gledajo na enega Boga na različne načine." Vendar niso pomembni različni načini, ampak pravi način.

Nato se je Frančišek domislil trika, da bi zapornikom podelil svoj blagoslov, vendar le v tišini, "da bi ga vsak lahko prejel od Boga na način, v katerega veruje [ali ne veruje]". Začel je z otroško igro: "Ena minuta tišine in vsem vam podeljujem blagoslov". Malo verjetno je, da so zaporniki, ki so od Frančiška pričakovali, da je božji človek, lahko razumeli, kaj je s tem cirkusom skrivalnic želel povedati.

Če bi Frančišek resno verjel v to, kar je rekel o "vsak na svoj način", ne bi storil vsega, da bi zatrl rimsko mašo.

Ni presenetljivo, da se Frančišek pojavlja pred zaporniki. Ne morejo pobegniti kot katoličani med njegovimi praznimi sredinimi avdiencami.

Prevajanje umetne inteligence