Vatikan potrjuje: katoliška cerkev na Kitajskem bo žrtvovana režimu

Po besedah Vatikanskega državnega sekretarja, kardinala Pietra Parolina, katoliška Cerkev, ki je prisiljena delovati pod površjem, in državno nadzirana Cerkev režima "nista dve Cerkvi, marveč dve skupnosti verujočih". To so bile besede, ki jih je povedal za La Stampa (31. januarja), in dodal še, da želi, da bi obe lahko "živeli skupaj" [pod komunističnim nadzorom]

Parolin pričakuje trpljenje [za katoliško cerkev] "Če mora nekdo žrtvovati sebe, in če je to žrtvovanje majhno ali veliko, mora biti vsem jasno, da to ni cena političnega dogovora". Parolin s svojim zavračanjem potrjuje, kar je očitno.

Kardinal poskuša uveljaviti svojo sporno stališče s silo, in z zahtevo po "zvestobi do Petrovega naslednika" in "poslušnosti", tudi takrat, ko "se zdi, ni vse takoj jasno in razumljivo". Dodatno je pozival še za "zaupanje, ki se ne odziva na posvetno logiko", čeprav je žrtvovanje dobrega za slabo z ugajanjem močnejšim za namen kratkoročnega profita ni nič druga kot posvetna logika.

Parolin verjame v spreminjanje realnosti, s spreminjanjem besed, "izrazi, kot so moč, izdajstvo, odpornost, vdanost, soočenje, poraz, kompromis, dajo svoje mesto drugim besedam, kot so služenje, dialog, milost, odpuščanje, sprava, sodelovanje, obhajilo."

Prav tako potrjuje, da papež Frančišek osebno sledi kitajskem režimu in ključnim osebam, ter dodaja še: "Vsi njegovi sodelavci delujejo v skladu z njim."

Žrtvovanje katoličanov, da bi tako zadostili antikleričnim vladam, ima že kar nekaj tradicije v Vatikanu: Leo XIII je žrtvoval politični katolicizem v Franciji, ki je favoriziral masonsko vlado, Pij XI pa je isto storil z mehiškim Cristerosom.

Slika: Pietro Parolin, © wikicommons, CC BY-SA, #newsAeopoumbdl